Preskoči na vsebino
Eureka Digital Fairness Act Predlog
SL jezik

Vprašanja in odgovori

Odgovori (Eureka)

Ali je Digital Fairness Act že pravo?

Ne. Gre za predlog uredbe, COM(2026) 1100 final, z dne 11. novembra 2026. V preambuli sta kot instituciji, ki bi jo sprejeli, navedena Evropski parlament in Svet, ki bi ravnala v skladu z rednim zakonodajnim postopkom. Če bi bila sprejeta, bi se uporabljala od datuma iz člena 40(2), ki ga predlog navaja le kot „[12 months after the entry into force]“ (angleško besedilo).

Glej:
  • Naslovna stran
  • Preambula, navedbe sklicevanja
  • Člen 40(2)

Ali je Digital Fairness Act uredba ali direktiva?

Predlog se nanaša na uredbo. V sklepni formuli je navedeno, da bi bila v celoti zavezujoča in bi se neposredno uporabljala v vseh državah članicah. Razveljavila bi Direktivo 2005/29/ES. V obrazložitvenem memorandumu je navedeno, da predlog vsebinsko pravo o nepoštenih poslovnih praksah prenaša iz direktive v uredbo.

Glej:
  • Naslov akta
  • Sklepna formula za členom 40
  • Člen 38(1)
  • Obrazložitveni memorandum, oddelek 1

Za koga bi se uporabljal Digital Fairness Act?

Uporabljal bi se za poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov pred poslom v zvezi z izdelkom, med njim in po njem. Trgovec je vsaka fizična ali pravna oseba, ki deluje za namene v zvezi s svojo trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo, in kdor koli, ki deluje v imenu ali na račun trgovca. Potrošnik je fizična oseba, ki deluje za namene zunaj svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti.

Ali bi se Digital Fairness Act uporabljal za trgovce zunaj EU?

Členi ne vsebujejo posebne določbe o trgovcih s sedežem zunaj Unije. Člen 2(1) opredeljuje področje uporabe glede na prakso: poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov v zvezi z izdelkom. V obrazložitvenem memorandumu je navedeno, da se Direktiva 2005/29/ES uporablja za vsakega trgovca, ki cilja na potrošnike v EU, tudi za trgovce s sedežem zunaj EU, in da člen 2 povzema področje uporabe te direktive.

Glej:
  • Člen 2(1)
  • Obrazložitveni memorandum, oddelek 1
  • Obrazložitveni memorandum, oddelek 5

Ali bi Digital Fairness Act prepovedal temne vzorce?

Člen 10 bi trgovcem prepovedal, da svoje spletne vmesnike zasnujejo, organizirajo ali upravljajo na način, ki bi lahko zavajal potrošnike ali z njimi manipuliral ali kako drugače bistveno izkrivljal njihovo ekonomsko obnašanje. Del III Priloge I navaja temne vzorce (točke 53 do 62), ki bi v vseh okoliščinah veljali za nepoštene. Komisija bi lahko ta seznam z delegiranim aktom dopolnila ali spremenila.

Ali bi Digital Fairness Act zahteval spletni gumb za odpoved?

Kadar trgovec potrošnikom omogoča sklepanje pogodb prek spletnega vmesnika, bi morali potrošniki imeti možnost pogodbo odpovedati prek spletne funkcije za odpoved pogodbe, ne glede na to, kako je bila pogodba sklenjena. Funkcija bi bila označena z besedami „terminate the contract here“ (angleško besedilo) ali z nedvoumno ustrezno formulacijo, vidno prikazana in lahko dostopna. Uvodna izjava 74 navaja, da funkcija sama po sebi ne bi dajala nobene pravice do odpovedi pogodbe.

Kaj bi Digital Fairness Act spremenil pri brezplačnih preskusnih obdobjih?

Pri pogodbah z brezplačnim preskusnim obdobjem, sklenjenih prek spletnega vmesnika ali z drugimi digitalnimi sredstvi, bi moral trgovec v razumnem roku pred koncem preskusnega obdobja poslati opomnik na trajnem nosilcu podatkov. Če opomnik ni poslan ali če potrošnik pred koncem preskusnega obdobja ni izrecno privolil v nadaljevanje proti plačilu, pogodba potrošnika ne bi zavezovala.

Ali bi morali trgovci poslati opomnik, preden se naročnina samodejno podaljša?

Člena 21 in 22 bi zahtevala opomnik pri samodejno podaljšanih pogodbah o neprekinjeni dobavi izdelkov, sklenjenih prek spletnega vmesnika ali z drugimi digitalnimi sredstvi. Pri pogodbah, sklenjenih za šest mesecev ali dlje, bi ga bilo treba poslati najprej en mesec in najpozneje štirinajst dni pred podaljšanjem. Člen 22 za krajše pogodbe določa drugačen sprožilni trenutek. Brez opomnika bi lahko potrošnik pogodbo brezplačno odpovedal, dokler mu ga trgovec ne pošlje.

Člen 22(4) bi določal odstopanje v okviru investicijskih storitev: kadar je potrošnik dal izrecno privolitev za samodejno podaljšanje kratkoročne naložbene pogodbe v finančne instrumente, opomnik ne bi bil potreben.

Ali bi Digital Fairness Act prepovedal loot boxe?

Členi izraza „loot boxes“ (angleško besedilo) ne uporabljajo. Urejajo plačljive sisteme spremenljivih nagrad; uvodna izjava 63 kot primer navaja skrinjice z naključnimi nagradami (loot box). Trgovci bi morali potrošnike obveščati o vrstah razpoložljivih predmetov in verjetnosti, da jih dobijo, ter zagotoviti orodja za izklop takih sistemov. Kadar je izdelek namenjen mladoletnikom ali trgovec z razumno gotovostjo ve, da ga uporabljajo mladoletniki, takih sistemov mladoletnikom ne bi smeli ponujati.

Člen 15(3) ne bi veljal za ponudnike spletnih storitev družbenih omrežij ali storitev platform za izmenjavo videov, spremljevalcev UI in splošnih pogovornih klepetalnih robotov, za katere velja člen 13(2) Uredbe (EU) [EU KIDS Act].

Ali bi bili mehanizmi pay-to-win za mladoletnike prepovedani?

Člen 16 bi trgovcem prepovedal, da mladoletnikom ponujajo mehanizme „pay-to-progress“ in „pay-to-win“, kadar so njihovi izdelki namenjeni mladoletnikom ali kadar z razumno gotovostjo vedo, da izdelek uporabljajo mladoletniki. Člen 3 jih opredeljuje kot nakupe v igri ali aplikaciji, pridobljene s plačilnimi transakcijami ali v zameno za plačljive virtualne valute, ki so potrebni ali predstavljeni kot potrebni za napredovanje ali uspeh v igri ali aplikaciji.

Kaj bi Digital Fairness Act določal glede virtualnih valut v igrah in aplikacijah?

Trgovec, ki ponuja plačljive virtualne valute za nakup svojih virtualnih predmetov ali drugih izdelkov, bi moral navesti ustrezno denarno vrednost teh predmetov ali izdelkov ali njihovo ocenjeno denarno vrednost v valuti, s katero je potrošnik pridobil prvo virtualno valuto.

Dolžnost navedbe denarne vrednosti ne bi veljala za ponudnike spletnih storitev družbenih omrežij ali storitev platform za izmenjavo videov, spremljevalcev UI in splošnih pogovornih klepetalnih robotov, za katere velja obveznost razkritja iz člena 13(1) Uredbe (EU) [EU KIDS Act].

Kadar je izdelek namenjen mladoletnikom ali trgovec z razumno gotovostjo ve, da ga uporabljajo mladoletniki, bi bile plačljive virtualne valute za mladoletnike privzeto izklopljene in bi se vklopile šele z odobritvijo starša ali skrbnika.

Ali bi Digital Fairness Act prepovedal zasvajajočo zasnovo?

Člen 17 ne vsebuje prepovedi. Trgovci, ki digitalne izdelke zasnujejo, organizirajo ali upravljajo na način, ki je namenjen spodbujanju kompulzivne ali prekomerne uporabe ali za katerega je to mogoče razumno predvideti, bi morali potrošnikom zagotoviti lahko dostopna in učinkovita orodja za izklop štirih naštetih funkcij. Te zajemajo samodejno predvajanje in neprekinjeno spremljanje vsebin, nekatera obvestila, spodbude k sodelovanju ob rednih časih in funkcije, ki posnemajo medosebne odnose. Člen vsebuje izključitve, povezane z Uredbo (EU) [EU KIDS Act].

Ali bi Digital Fairness Act prepovedal personalizirano oglaševanje?

Ne na splošno. Člen 12 bi trgovcem prepovedal ciljno usmerjanje oglasov na podlagi oblikovanja profilov v dveh primerih: z uporabo osebnih podatkov potrošnika, kadar trgovec z razumno gotovostjo ve, da je potrošnik mladoletnik, in z uporabo posebnih vrst osebnih podatkov. Trgovci ne bi bili dolžni obdelovati dodatnih osebnih podatkov, da bi ocenili, ali je potrošnik mladoletnik. Izključeni so ponudniki spletnih platform, za katere se uporablja oddelek 3 poglavja III Uredbe 2022/2065.

Ali bi Digital Fairness Act prepovedal personalizirano določanje cen?

Ne na splošno. Člen 13 bi prepovedal prilagajanje cene posamezniku na podlagi oblikovanja profilov na način, ki bi razumno verjetno škodil potrošniku, kadar trgovec z razumno gotovostjo ve, da je potrošnik mladoletnik ali da je ranljiv zaradi starosti, lahkovernosti, invalidnosti ali kakršne koli posebne nesreče ali okoliščine, ki je tako huda, da slabi potrošnikovo presojo. Trgovci tega ne bi bili dolžni ocenjevati z obdelavo dodatnih osebnih podatkov.

Katera pravila bi veljala za trženje prek vplivnežev?

Trgovci, ki izvajajo trženje prek vplivnežev, bi morali komercialni namen vsake tržne komunikacije razkriti z izrazoma „advertisement“ ali „commercial collaboration“ (angleško besedilo). Vanje ne bi smeli vključiti neposrednih pozivov mladoletnikom k nakupu izdelkov. Trženje prek vplivnežev za izdelke, katerih oglaševanje potrošnikom je po pravu Unije ali nacionalnem pravu prepovedano, in za nevarne izdelke ne bi bilo dovoljeno. Vsak trgovec, ki uporablja storitve trženja prek vplivnežev, bi moral skladnost zagotoviti s pogodbo ali, če pogodbe ni, z drugimi ustreznimi sredstvi.

Ali bi imeli potrošniki pravico govoriti s človekom v službi za pomoč strankam?

Kadar trgovec po sklenitvi pogodbe zagotavlja spletno službo za pomoč strankam, bi morala biti na zahtevo potrošnika in kadar druga sredstva niso učinkovita na voljo komunikacija s človekom. Investicijske storitve, kakor so opredeljene v Direktivi 2014/65/EU, so izključene. Uvodna izjava 76 navaja, da bi komunikacija lahko potekala v jeziku pogodbe, brezplačno in brez nepotrebnega odlašanja v poslovnem času trgovca; sam člen 25 tega ne določa.

Kaj bi Digital Fairness Act določal glede avtomatiziranih sistemov, ki sklepajo pogodbe za potrošnika?

Trgovci, ki dajejo take sisteme na voljo, bi morali potrošnikom zagotoviti orodja, s katerimi izrazijo svoje izbire ter nastavijo in prilagodijo parametre sistemov. Pri prvi uporabi bi morali potrošniki izrecno izbrati, ali bodo pred nastankom obveznosti potrdili vse pogodbe, le določeno vrsto pogodb ali nobene. Sistem bi moral razkriti vsako plačilo, prejeto za predlaganje pogodbe, in vsako navzkrižje interesov. Člen 26 se ne bi uporabljal za opravljanje finančnih storitev.

Kaj bi Digital Fairness Act spremenil pri vstopnicah za prireditve in virtualnih čakalnih vrstah?

Pri vstopnicah za prireditve, katerih cena se lahko zviša zaradi ravnanja trgovca ali zaradi avtomatiziranih ali algoritemskih procesov, bi moralo vabilo k nakupu razkriti, koliko vstopnic v zadevni kategoriji je na voljo po oglaševani ceni, in najvišjo ceno. Trgovec, ki uporablja sistem virtualne čakalne vrste, bi moral prikazati trenutno ceno, ali se ta med čakanjem lahko spremeni, in če se, najvišjo ceno.

Kako bi se Digital Fairness Act izvrševal in kako visoke bi bile lahko globe?

Države članice bi skladnost zagotavljale prek sodišč ali upravnih organov; Komisija bi imela pooblastila pri močno razširjenih kršitvah z razsežnostjo Unije.

Pri kaznih, naloženih v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2017/2394, bi najvišja nacionalna globa znašala najmanj 4 % letnega prometa trgovca v zadevni državi članici ali zadevnih državah članicah ali najmanj 2 milijona EUR, kadar podatki o prometu niso na voljo. Globe Komisije v zadevah, ki jih preiskuje, ne bi smele presegati 6 % svetovnega letnega prometa.

Kaj bi Digital Fairness Act razveljavil?

Direktivo 2005/29/ES. Člen 38 določa, da se direktiva razveljavi in da bi se sklici nanjo šteli za sklice na uredbo ter brali v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II. Člen 38 ne določa datuma razveljavitve. V obrazložitvenem memorandumu je navedeno, da razveljavitev začne učinkovati z datumom začetka uporabe uredbe.

Glej:

Kdaj bi se Digital Fairness Act uporabljal?

Predlog ne določa koledarskega datuma. Člen 40 določa, da bi uredba začela veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije in bi se uporabljala od „[12 months after the entry into force]“ (angleško besedilo). Ta izraz je v predlogu nadomestno besedilo v oglatem oklepaju. Besedilo ne navaja datuma sprejetja ali objave.

Kako bi bil Digital Fairness Act povezan z aktom o digitalnih storitvah in drugimi akti EU?

Člen 4 določa, da uredba ne bi posegala v druge pravne akte Unije, ki urejajo posebne vidike nepoštenih poslovnih praks podjetij v razmerju do potrošnikov. Navaja jih šest: Uredbo (EU) 2016/679, Uredbo (EU) 2022/1925, Uredbo (EU) 2022/2065 (akt o digitalnih storitvah), Uredbo (EU) 2024/1689, Direktivo 2010/13/EU in Uredbo (EU) [EU KIDS Act]. V primeru nasprotja bi prevladala ta druga pravila Unije in bi se uporabljala za te posebne vidike. Uvodna izjava 9 pojasnjuje, kaj šteje za nasprotje.

Eureka dodaja povezave in opredelitve…